Prenos premoženja na otroke ali druge družinske člane je pomembna življenjska odločitev, ki ima lahko dolgoročne pravne in finančne posledice. Pri tem se ljudje najpogosteje odločajo med darilno pogodbo in izročilno pogodbo, vendar med njima obstajajo bistvene razlike. Pravilna izbira je odvisna od družinskih razmer, vrste premoženja in ciljev, ki jih želi doseči prenosnik.
Kaj je darilna pogodba?
Darilna pogodba je pravni posel, s katerim darovalec brezplačno prenese svoje premoženje na obdarjenca. Najpogosteje se uporablja za prenos nepremičnin, denarnih sredstev ali drugega premoženja med družinskimi člani.
Njene glavne značilnosti so:
- prenos premoženja brez plačila,
- ni potrebno soglasje drugih dedičev,
- darilo se lahko po smrti darovalca v določenih primerih všteva v dedni delež,
- v določenih primerih lahko drugi dediči zahtevajo vračunanje daril ali uveljavljajo nujni delež.
Čeprav je darilna pogodba pogosto najpreprostejša rešitev, lahko kasneje povzroči dednopravne spore, kadar se dediči ne strinjajo z razdelitvijo premoženja.
Kaj je izročilna pogodba?
Izročilna pogodba je posebna pogodba, namenjena urejanju premoženjskih razmerij že za časa življenja izročitelja. Z njo izročitelj svoje premoženje prenese na svoje potomce, pri čemer je bistveno, da s pogodbo soglašajo vsi potomci, ki bi sicer dedovali po zakonu. Izročilna pogodba lahko vsebuje tudi določene obveznosti prevzemnikov (na primer ustanovitev služnosti ali prevzem določenih obveznosti do izročitelja – preživljanje, renta, …).
Namen izročilne pogodbe je predvsem:
- ureditev dedovanja že za časa življenja,
- preprečevanje prihodnjih sporov med dediči,
- jasna razdelitev družinskega premoženja,
- večja pravna varnost vseh udeležencev.
Potrebno je biti pazljiv saj premoženje, ki ga oseba razdeli z izročilno pogodbo, ni vključeno v zapuščino in se ne upošteva pri izračunu dednih deležev. Če zakonec ni vključen v pogodbo, ohrani pravico do nujnega dednega deleža saj premoženje, ki je veljavno preneseno z izročilno pogodbo, ne spada več v zapuščino po smrti izročitelja. Če zakonec pri sklenitvi izročilne pogodbe ni sodeloval, njegove dednopravne pravice praviloma niso prizadete, zato lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, po smrti izročitelja še vedno uveljavlja pravico do nujnega dednega deleža.
V primeru, da se kakšen od potomcev ne strinja z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po zapustnikovi smrti z njimi ravna kot z darili.
Ker pri izročilni pogodbi sodelujejo vsi zakoniti dediči prvega dednega reda, je možnost kasnejših sporov bistveno manjša.
Kdaj je primernejša darilna pogodba?
Darilna pogodba je primerna predvsem takrat, ko želi posameznik podariti določeno nepremičnino enemu izmed otrok, prenesti manjši del svojega premoženja, obdariti tudi osebo, ki ni njegov dedič, izvesti hiter in razmeroma enostaven prenos lastništva.
V takšnih primerih je postopek običajno manj zahteven, vendar je priporočljivo razmisliti tudi o prihodnjih dednopravnih posledicah.
Kdaj je boljša izbira izročilna pogodba?
Izročilna pogodba je pogosto primernejša, kadar gre za prenos večjega dela premoženja, ima izročitelj več otrok, želi že vnaprej urediti dedovanje, želi zmanjšati možnost poznejših sporov med dediči, gre za prenos družinskega podjetja ali kmetije.
Takšna pogodba omogoča bolj premišljeno in dolgoročno ureditev premoženjskih razmerij.
Davki in obdavčitev
Pri odločitvi med darilno in izročilno pogodbo je pomembno upoštevati tudi davčne posledice. Čeprav sta obe pogodbi namenjeni neodplačnemu prenosu premoženja, se obdavčitev presoja po veljavnih davčnih predpisih in je odvisna predvsem od sorodstvenega razmerja med prenosnikom in prejemnikom premoženja.
Obdavčitev darilne pogodbe
Darila so lahko predmet davka na dediščine in darila. Vendar zakon določa pomembne oprostitve. Če darovalec podari premoženje osebi prvega dednega reda (na primer otroku, posvojencu, zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, ki je po zakonu izenačen z zakoncem), je takšno darilo praviloma oproščeno plačila davka na dediščine in darila.
Če je obdarjenec bolj oddaljen sorodnik ali oseba, ki ni v sorodstvenem razmerju z darovalcem, lahko nastane obveznost plačila davka. Višina davka je odvisna od dednega reda, v katerega je uvrščen obdarjenec, ter od vrednosti prejetega premoženja.
Ne glede na morebitno davčno oprostitev je treba v primerih, ki jih določa zakon, prenos premoženja prijaviti pristojnemu finančnemu organu.
Obdavčitev izročilne pogodbe
Tudi prenos premoženja na podlagi izročilne pogodbe je predmet davčne obravnave. Če je izročilna pogodba veljavno sklenjena v skladu z določbami zakona, je prenos premoženja praviloma oproščen plačila davka na dediščine in darila.
Ker je izročilna pogodba namenjena ureditvi premoženjskih razmerij med izročiteljem in njegovimi potomci že za časa življenja, predstavlja pomemben instrument za načrtovanje prenosa premoženja in zmanjšanje možnosti kasnejših dednopravnih sporov. Kljub temu je pred sklenitvijo pogodbe priporočljivo preveriti, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njeno veljavnost ter kakšne so morebitne davčne posledice posameznega prenosa.
Kaj pa davek na kapitalski dobiček?
Pri neodplačnem prenosu nepremičnine na podlagi darilne ali izročilne pogodbe se lahko zastavi tudi vprašanje davka od dobička iz kapitala. Obveznost je odvisna od konkretnih okoliščin prenosa in veljavnih davčnih predpisov. Ker gre za področje, kjer lahko na davčno obravnavo vplivajo način prenosa, vrsta premoženja in druge okoliščine, je pred sklenitvijo pogodbe priporočljivo preveriti tudi morebitne obveznosti glede obdavčitve odsvojitve kapitala.
Če nepremičnino podarite zakoncu ali otroku, tudi na podlagi izročilne pogodbe, se lahko plačilo davka odloži. To pomeni, da ob darovanju davka ni treba plačati. Davčna obveznost nastane šele, ko obdarjenec nepremičnino proda ali drugače odsvoji. Pri izračunu davka se upoštevata vrednost in datum, ko je kapital pridobil darovalec, ne pa obdarjenec.
Zaključek
Darilna in izročilna pogodba imata skupen cilj – prenos premoženja, vendar se razlikujeta po svojem namenu in pravnih učinkih. Medtem ko je darilna pogodba primerna za enostavnejše prenose, izročilna pogodba omogoča celovito ureditev družinskih premoženjskih razmerij ter pogosto zmanjša možnost kasnejših dednih sporov.
Ker je vsaka družinska situacija drugačna, je pred odločitvijo priporočljivo pridobiti pravni nasvet in izbrati rešitev, ki bo najbolj ustrezala vašim željam ter hkrati zagotovila pravno varnost vseh udeležencev.
Za pravni nasvet se lahko obrnete na našo posrednico Barbaro Pečenik, bpecenik@bazarealestate.com.
Viri
- Obligacijski zakonik, IV. Poglavje: Darilna pogodba
- Obligacijski zakonik, V. Poglavje: Pogodba o izročitvi in razdelitvi premožejna (izročilna pogodba)
- Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD)
- eDavki
