Tamir Morris Potokar Grays je kreativni direktor, oblikovalec, fotograf in ustanovitelj kreativnega huba .raw lab d.o.o. Svojo kariero je zgradil skozi raznolike vloge v oblikovanju, marketingu, digitalnih produktih in fotografiji. Do danes je sodeloval pri zasnovi in lansiranju več kot 100 blagovnih znamk in spletnih projektov, uspešno podprl 8 Kickstarter kampanj, soustvaril dve viralni AI platformi ter vodil logistične procese za Rolls-Royce Motor Cars. Tamir je tudi soustanovitelj nove gastronomske destinacije Bagel Embassy – sveže odprte lokacije v Ljubljani z izrazitim globalnim pridihom.
Na Slovenski cesti 58 v Ljubljani se nahaja prostor, ki deluje kot tiho, a premišljeno izhodišče sodobne kreativnosti. .raw združuje studio, specialty kavarno in konceptualno trgovino, vendar te vloge presega z lastno interpretacijo. Gre za kreativni laboratorij, kjer se prepletajo vizualna kultura, interier in razmislek o prostoru.
Kako je nastala ideja za .raw?
Vsak projekt za nas predstavlja novo izkušnjo učenja in eksperimentiranja. K njemu pristopamo kot k praznemu listu papirja – brez vnaprej določenih rešitev. Vodijo nas analiza, delavnice in podatki.
Naše estetike ne vsiljujemo, ampak jo skupaj z naročnikom odkrivamo. Skozi poglobljeno raziskavo, delavnice in testiranja oblikujemo identiteto, ki je resnično edinstvena za vsak brend. Pomembno je razumeti, da brend ni to, kar podjetje misli o sebi, ampak to, kako ga doživlja njegova publika.
.raw je na nek način prostorski podaljšek tega procesa – prostor, kjer lahko ta način razmišljanja postane viden in dostopen tudi širši publiki.
Kako se vaš prostor razlikuje od klasičnih agencijskih prostorov?
Klasični agencijski prostori so pogosto zaprti sistemi, ki namenjeni delu in stikom s klienti. Mi smo želeli iti korak dlje. Naš prostor ni zaprt, ampak odprt. Ni namenjen samo produkciji, ampak tudi izkušnji. Ljudje lahko vstopijo, vidijo, kaj delamo, začutijo naš način razmišljanja. Na nek način brišemo mejo med delom in javnostjo.
Zakaj ste združili pisarno, galerijo, trgovino in družabni prostor v enoten koncept?
Veliko studiev komunicira izključno s klienti, mi pa smo želeli imeti stik tudi s publiko. Zato smo ustvarili prostor, kjer lahko vsakdo odnese del .raw-a s seboj – bodisi kot izdelek, izkušnjo ali občutek. Hkrati prostor deluje kot platforma za druženje in povezovanje, od neformalnih “hangoutov” do dogodkov. Pomemben del je tudi naše lastno ustvarjanje – prostor nam omogoča, da razvijamo lastne produkte, delamo pop-upe in sodelujemo z drugimi znamkami. .raw tako ni le studio, ampak odprt ekosistem ustvarjalnosti.
Kateri element v prostoru je bil izhodiščni in je definiral vse ostalo?
Izhodišče je bil workspace – delovni prostor. Iz njega se je razvilo vse ostalo. Kako delamo, kako se gibljemo, kako komuniciramo – to je definiralo postavitev, tok in organizacijo celotnega prostora.
Kako ste izbirali materiale in kaj ste želeli s to izbiro sporočiti?
Materiali so izbrani zelo zavestno. Prostor je namerno neolepšan – surov kamen, beton, steklo in kovina ustvarjajo skoraj arheološko kuliso. Masivni kamniti elementi niso dekoracija, ampak nosilci zgodbe. Delujejo kot razstavni elementi, delovne površine in prostorski poudarki. Ustvarjajo dialog med težo materiala in lahkotnostjo sodobnega oblikovanja. Steklo pa odpira prostor – razkriva notranje dogajanje in briše mejo med procesom in obiskovalcem. Nič se ne skriva, ampak ravno nasprotno, proces je del izkušnje.
Kako kombinirate hladne materiale (beton, kovina) z občutkom topline?
Toplina ne izhaja nujno iz materialov samih, ampak iz načina, kako prostor živi. Surovi materiali ustvarijo jasno, močno osnovo, toplino pa prinesejo ljudje, svetloba, gibanje in interakcija. Pomembno nam je bilo, da prostor ne deluje sterilen, ampak živ.
Ste svetlobo načrtovali predvsem kot funkcionalni element ali kot ustvarjalca atmosfere?
Oboje. Svetloba mora najprej delovati – omogočati fokus, delo, jasnost. Hkrati pa je eden ključnih elementov atmosfere. Z njo definiramo občutek prostora, njegovo dinamiko in razpoloženje skozi dan.
Vaši prostori so v celoti obdani z okni – kako to vpliva na delo in prepoznavnost?
Steklene površine so ključne. Razkrivajo notranje dogajanje in omogočajo, da je proces viden. Ljudje lahko od zunaj opazujejo, kaj se dogaja, kar ustvarja drugačno vrsto odnosa – bolj odprto, bolj iskreno. Hkrati to vpliva tudi na način dela – več je svetlobe, več je dinamike, prostor diha.
Ali obstaja kotiček, ki je nepričakovano postal najbolj uporaben?
Zanimivo je, da so najbolj živi postali ravno prehodni in “neformalni” deli prostora. Tam se odvijajo spontani pogovori, hangouti, ljudje se ustavijo, spoznavajo, povezujejo. Tudi .store igra pri tem pomembno vlogo, saj ni samo trgovina, ampak podaljšek prostora, kjer lahko obiskovalci odnesejo del naše filozofije s seboj.
Ali načrtujete širitev svojih prostorov tudi v tujino?
Razmišljamo globalno že od začetka. Naša ekipa je razpršena po Evropi, saj imamo ljudi iz Slovenije, Italije, Francije, Hrvaške, Ukrajine, Anglije… To nam omogoča, da smo presečišče različnih kultur in pristopov. Pariz, kjer imamo podružnico, je za nas pomembna točka zaradi talentov, klientov in kot globalno vozlišče. Ker delamo z naročniki iz ZDA, Azije, Evrope in Bližnjega vzhoda, je pomembno, da smo prisotni tam, kjer se stvari dogajajo.
Kakšen nasvet bi dali podjetjem, ki prvič ustvarjajo svoj kreativni prostor?
Najprej naj razumejo, da prostor ni samo fizična lokacija, ampak podaljšek brenda. Ne gre za to, da prostor izgleda dobro, ampak da deluje smiselno – za ljudi, ki v njem delajo, in za ljudi, ki ga doživljajo.
Druga stvar je ravnotežje med kreativnostjo in organizacijo. Ideja je pomembna, ampak brez sistema ne obstane.
In tretje – potrpežljivost. Dober prostor, tako kot dober brend, ne nastane čez noč. Gre za proces, ki se gradi skozi čas, izkušnje in ljudi, ki ga uporabljajo.
