Zidanice so že dolgo del slikovite krajine slovenskih vinorodnih gričev – a nekatere med njimi dobijo priložnost za novo življenje. Tokrat vam predstavljamo izjemno zgodbo Darje in Boruta, ki sta v času negotovosti in sprememb našla navdih prav v zaraščenem pobočju in pozabljeni zidanici. Skozi roke družine, obogatene z znanjem, ljubeznijo do ustvarjanja in spoštovanjem do narave, je zrasel unikaten prostor, ki je zdaj njihov prostor za oddih in turistična nastanitev.
Njuna pot ni bila brez izzivov, a prav vsak kamen je bil položen s smislom in srcem. Danes zidanica živi, diha in sprejema goste z odprtimi vrati – kot kraj, kjer se čas ustavi, kjer človek znova najde stik z naravo in s seboj. S svojim zunanjim SPA-jem in premišljenim tlorisom gostom ponudi preprostost na višji ravni.
Kako se je začela vajina zgodba z zidanico? Je bila to družinska dediščina ali povsem nov projekt?
Naša zgodba se je začela pred nekaj leti, ko sva kupila parcelo, na kateri je stala stara, skoraj pozabljena zidanica. Strmo pobočje je bilo zaraščeno, zapuščeno, a nosilo je tisto posebno tišino in moč narave, ki te ustavi. V času korone smo z družino stopili skupaj, prijeli za roke in začeli odstranjevati trnje, visoko travo – in plast za plastjo razkrivati skriti potencial kraja. Prav v teh trenutkih je v naju dozorela ideja, da tej zidanici vdihneva novo življenje.
Kdaj in kako sta prišla na idejo, da zidanico preuredite v turistično nastanitev?
Navdih sva črpala iz okolja – opazila sva, da se nekatere zidanice v bližini oddajajo turistom. A nama ni šlo zgolj za oddajo prostora – želela sva ustvariti posebno izkušnjo, prostor, kamor ljudje ne pridejo samo prespat, temveč se znova povežejo s sabo in naravo.
Kaj je bil glavni motiv za pričetek dela?
Začetni motiv je bil precej praktičen – šlo je za nakup sosednje parcele. A ko sva videla, da lahko uredimo vso dokumentacijo za rekonstrukcijo stare zidanice, je projekt postal mnogo več kot le investicija. Združil je najino ljubezen do ustvarjanja, izzivov in gostoljubja. Vse skupaj se je razvilo zelo spontano – brez velikih načrtov, a z jasnim občutkom, da delava nekaj, kar ima smisel. In ta občutek naju je vodil od prvega dne.
Kaj vse sta pri prenovi naredila sama – bi lahko rekla, da gre za 100 % DIY projekt?
Da, gre za stoodstoten DIY projekt, v najlepšem pomenu besede. Sicer so pri posameznih, zahtevnejših opravilih pomagali tudi prijatelji in strokovnjaki, a srce projekta bije v najini družini. Največji delež nosimo midva, najina otroka ter tast, ki je bil izjemna opora in del ekipe vse od začetka.
Sta imela že prej izkušnje z gradnjo, oblikovanjem, prenovo? Ali sta se vsega učila sproti?
Za nama sta že nekaj gradbenih izkušenj – med drugim vikend in prenova stanovanja. Mož ima naraven talent za delo z rokami. Marsikaj se je naučil od svojega očeta, drugega pa skozi raziskovanje, z veliko radovednosti in volje. Vsak nov izziv je bil zanj priložnost za rast.
Katere projekte bi izpostavila kot najzahtevnejše? In katere kot najbolj zabavne?
Največji tehnični izziv sta bila dostava in montaža velike steklene stene ter postavitev savne – a prav to so bile tudi prelomnice, ko je projekt dobil svojo končno podobo. Zabavno pa je bilo vse tisto, kar je zahtevalo domišljijo – oblikovanje detajlov, kombiniranje materialov, ustvarjanje vzdušja. Ima pa vsak večji projekt tudi svoje preizkušnje. A vsakič, ko se je kaj zapletlo, sva se ustavila, premislila in šla naprej. Ključno je bilo, da sva bila v tem skupaj – z vztrajnostjo, potrpežljivostjo in zavedanjem, zakaj to počneva.
Kako sta si razdelila delo?
Mož je vodil projekt – imel je vizijo, plan, organizacijo. Midva in otroci pa smo se vključili glede na fazo, potrebe in zmožnosti. Vsak je prispeval svoj del in to je bil naš skupni podvig. Večinoma je bil to vikend in praznični projekt. A misli so bile vsak dan tam – med službo, doma, kjerkoli. Lokacija te enostavno vleče k sebi.
Bi danes, z vsem znanjem, kaj naredila drugače?
Ne, pravzaprav ne bi spremenila ničesar. Vse je bilo premišljeno – od izbire materialov do same zasnove. Ko veš, kaj želiš ustvariti in komu je prostor namenjen, se odločitev oblikuje naravno.
Kakšno je bilo stanje zidanice pred začetkom prenove? Sta ohranila kakšne avtentične elemente?
Obstoječa zidanica ni bila ohranljiva – stanje je bilo slabo, zato sva jo porušila in začela graditi popolnoma od temeljev naprej. Obok starih vhodnih vrat, ki je imel svoj šarm, sva vgradila v notranjo steno dnevne sobe – kot simbol preteklosti in spoštovanja do prostora.
Kako dolgo je trajal celoten proces – od prve ideje do prvih gostov? Kaj sta želela, da gost začuti, ko prvič vstopi?
Od ideje do prvih gostov sta minili približno dve leti. Preden sva jo odprla za goste, sva v njej sama preživljala vikende, preizkušala vse in pilila detajle. Želela sva, da izkušnja gostov ustreza najinim lastnim standardom dopustovanja. Odziv je bil izjemen. Presenetljivo hitro so začeli prihajati gostje – predvsem iz tujine, iz Avstrije, Nemčije in Belgije.
Želela sva, da vsak gost začuti toplino, iskreno energijo prostora. Da se počuti kot doma – ali še bolje – da najde tisti mir in tišino, ki ju v vsakdanjem življenju pogosto pogrešamo.
Kako sta izbirala pohištvo, barve, materiale? Imata skupen okus?
Imava zelo usklajen okus, kar nama je olajšalo marsikatero odločitev. Vse izbire so bile premišljene in narejene skupaj – z željo, da prostor diha naravno, toplo in estetsko. Navdih je prihajal z vseh strani – Pinterest, Instagram, YouTube. Zlasti pa iz projektov samograditeljev iz tujine, ki znajo združiti funkcionalnost in estetiko na iskren način. Pri izbiri pohištva sva bila pozorna, da je prostor čimbolj izkoriščen, da je oprema kvalitetna in bo služila svojemu namenu dlje časa.
Sta si postavila kakšne meje – koga sprejemata, kako pogosto?
Odločila sva se, da goste sprejemava izključno prek platforme Airbnb, ki omogoča izbor glede na določene kriterije. Tako k nam prihajajo predvsem preverjeni, visoko ocenjeni in spoštljivi gostje. To nama omogoča, da ohraniva visoko raven storitve, hkrati pa zaščitiva energijo in mir, ki ga prostor ponuja.
Kaj gostje najpogosteje pohvalijo?
Največkrat prejmeva pohvale za zasebnost, intimen spa, kakovostno opremo in celostni dizajn zidanice. Pogosto slišiva, da se pri nas počutijo »kot doma, a boljše«, kar nama pomeni največ. Prostor oddaja toplino, premišljenost in občutek, da je bil ustvarjen s srcem – in to gostje začutijo.
Kakšen vtis želita, da gost odnese s seboj?
Najin največji cilj je, da gostu ne manjka prav nič – da se počuti sprejetega, sproščenega in doma. Želiva, da se dotaknemo nekaj globljega – da gost odnese občutek, da je bil zares v stiku s seboj in naravo. Ko se gostje vračajo, nekateri celo iz tujine, veva, da najina zgodba živi naprej v njihovih spominih.
Kako bi opisala lokacijo zidanice – kaj jo dela edinstveno?
Zidanica stoji v objemu gozda, kjer se srečujejo borovci in listavci. Daje popoln mir, hkrati pa ponuja čudovit razgled v daljavo. Ko prideš tja, imaš občutek, da si našel svoj kotiček sveta – skrit, varen, zaseben. Je ravno prav odmaknjena od vsega, vseeno pa te od mesta loči dobrih 15 minut vožnje. Obogatila nama je življenjski slog – odprla je novo poglavje. Z oddajanjem v kratkoročni najem sva svojo obstoječo dejavnost dopolnila in se preusmerila tudi v turizem. Prinesla je novo dinamiko, nove izzive, pa tudi nova poznanstva, zadovoljstvo in povezanost z družino, saj je bil to skupni projekt v pravem pomenu besede.
Kaj bi svetovala vsem, ki razmišljajo, da bi svojo staro zidanico ali hišo spremenili v Airbnb?
Moje iskreno sporočilo vsem, ki o tem razmišljajo: naredite to. A zavedajte se – uspeh ni naključje. Potreben je trud, angažma, srčnost in visoki standardi. Mi smo postavili jasna merila glede čistoče, opreme in gostoljubja. In rezultati so tu – status Superhost, oznaka »Guest Favorite« in celo uvrstitev med top 1 % najboljših nastanitev na svetu. A največ šteje to, da vsak gost odide z občutkom, da je bil deležen nečesa posebnega.
Bivanje v zidanici Braspen lahko rezervirate na tej povezavi.
