Naturalistični vrt je odporen, ekološki, posnemajoč naravo. V najboljšem primeru je samooskrben ali potrebuje nekaj minimalne nege oziroma kolikor je v vrtu človek želi imeti. Vrt, ki vibrira, živi in diha s človekom in naravo.
Dizajniranje in saditev odpornega in ekološkega domačega vrta je v današnjem času od boga poslana ideja. V času, ko smo morali ostati doma in se zaradi zunanjih neprilik morali zadrževati v okolici svojega doma, je nam – ki imamo vrt – prišlo kot blagoslov. (Ali prekletstvo, še posebej, če smo do sedaj mižali in se delali, da ni popolnoma neurejen:) )Pa vendar je ta novi naturalizem kot trend nastal bolj zaradi nuje in kot odgovor na klimatske spremembe in naše vedno bolj mačehovsko obnašanje do narave kot pa nova oblikovna muha. Nastal je kot potreba po rekalibraciji. Potreba po novi definiciji, kaj vrt je in kaj predstavlja. Kako zanj skrbeti in kdo oziroma kaj v njem lahko prebiva.
Vrt, ki je poligon za tekmo, čigava buča bo večja, kateri paradižniki bolj napeti in katere vrtnice bolj dišeče, je vrt, ki zahteva delo delo delo, stroške, solze, delo. Tistega zadoščenja je na koncu bolj malo.
Ali naturalistično oblikovanje kliče po novih pravilih igre?
Ampak – kaj pa če ne bi mislili samo na ciljno črto (recimo veliko bučo), ampak bi vrt postal platforma, kjer bi dovolili neskončno mnogo življenjskih ciklov, da se na njem odvijejo sezono za sezono?
Naturalizem vabi k razumevanju svojega vrta celostno, ciklično, z vzponi in padci, vsemi spremembami, ki jih čas prinese.
Vse se začne pri zemlji
Oziroma pri dobri zemlji. Zemlja je živa, dobesedno kipi od desettisočev vrst protozoe, bakterij, gljiv in virusov, pogosto tudi na stotin vrst členonožcev, deževnikov in majhnih sesalcev. Organski material, ki v zemlji nastaja s pomočjo življenjskih ciklov živali in rastlin, je ključnega pomena za rast in razvoj rastlin.
Zemlja vpliva na produktivnost rastlin. V hortikulturi in agrokulturi je produktivnost pogojena s tem, koliko pridelka rastlina proizvede in če se pogovarjamo le o produktivnosti, potem moramo imeti zemljo, ki je rodovitna.
Na drugi strani pa polikulture ne zahtevajo nujno rodovitne zemlje in uspevajo tudi v siromašnejših pogojih, ki jim povzročajo več stresa in zato je tudi manj tekmovanja med vrstami. In posledično je tudi večja diverziteta rastlin – od trajnic do eno- ali dvoletnic na istem travniku. Vsekakor pa je skrb za zdravje in ravnotežje zemlje vrtnarjeva prioriteta.
Če hočeš narediti dober načrt, opazuj svoj vrt
Vrt je poln priložnosti. Ko opazujem svoj vrt, bo moralo biti moje vprašanje vedno:
Kaj je tukaj mogoče narediti? – namesto Kaj moram tukaj spremeniti?
Razlika je v tem, da je odpiranje možnosti povabljivo. Vzame nekaj časa in proizvede veliko podvprašanj.
– Kaj lahko tukaj naredim?
– Kakšno je tukaj okolje? Je veliko sonca? Je vlaga?
– Ali tu piha veter? Je predel, kjer pozimi ni toliko izpostavljen zmrzali?
– Kje so lahko ptičje hišice? Kam lahko dam kompostnik? Kje bo moj kup za vrtne odpadke, ki jih potrebujem za vrt (zastirko, sekance ipd.)?
Moje izkušnje:
Letos se je zgodilo, da je sneg odlomil zgornjo četrtino mlade breze. Pred 2 leti sem kupila dve brezi obe visoki 3,5m. Posadila sem ju na brežino, eno zraven druge, vmes sem načrtovala klop (ker imamo precej strmo brežino, je mišljeno, da je klop razgledna točka, ki med brezama še fokusira pogled v čudovito dolino). Ena breza se sploh ni prijela, drugo pa je pred dvema tedni polomil moker in težak sneg. Sicer je še vedno rešljiva, vsaj upam, mislim pa, da je lekcija naslednja: za naš hudo vetroven in izpostavljen teren moram izbrati rastline, ki bodo kljubovale vremenu. Breza je sicer dobra izbira, vendar pa moram:
1. posaditi manjšo sadiko in
2. ograditi korenine z mrežo proti voluharjem.
Razumevanje družabnega življenja rastlin
Na svojih vrtovih ne vzgajamo monokulture, zato lahko govorimo o družabnem življenju rastlin. Bolj ko poznamo rastline, bolj bomo razumeli njihove karakterne lastnosti, na primer kako prenašajo stres vremenskih ekstremov, kakšne so njihove kaprice, kakšna je dinamika rasti in razcveta idr. Medtem ko je to sicer lažje opazovati na na individualni ravni, pa moramo vrt vzeti kot celoto in pogledati širše. In kmalu vidimo, da nič ne ostane enako na dolgi rok.
Rastline v isti populaciji se v skupnostih zanašajo ena na drugo in uspevajo pod podobnimi pogoji ter v teh skupnostih tvorijo vzorce in oblike. Več različnih rastlinskih skupnosti že tvori lokalni ekosistem. Rastline pa so med seboj povezane tudi pod zemljo in komunicirajo preko korenin, si izmenjujejo hranila, se pogovarjajo preko mikorize. In če utrgamo eno, vplivamo na druge.
