Toplotna učinkovitost je eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na bivalno udobje, dolgoročne stroške in vrednost nepremičnine. V hladnejših mesecih se pokaže, kako dobro je dom pripravljen na temperaturna nihanja, izgubo toplote in povečano obremenitev ogrevalnih sistemov. Učinkovita raba energije je pomembna iz vidika stroškov, kot tudi iz vidika trajnosti in zmanjševanja okoljskega odtisa. Celovit pristop k pripravi doma vključuje analizo toplotnih mostov, preverjanje izolativnosti, ustrezno regulacijo ogrevanja ter optimizacijo načinov zračenja.
Toplotni ovoj stavbe predstavlja primarno zaščito pred zunanjimi vremenskimi pogoji. Gre za kombinacijo konstrukcijskih elementov – fasade, strehe, tal in oken – ki skupaj določajo, kako dobro je dom izoliran. V praksi večina izgub toplote nastane prav na mestih, kjer so materiali dotrajani.
Prvi korak k izboljšanju toplotne učinkovitosti je pregled izolacije. Pri starejših objektih je fasadna izolacija pogosto neustrezna ali neenakomerna, kar povzroča toplotne mostove – območja, kjer toplota uhaja hitreje kot drugod. To lahko vodi do pojava kondenza in plesni in povečuje stroške ogrevanja. Investicija v kakovostno fasadno izolacijo, tudi v okviru energetskih prenov, običajno prinese največji dolgoročni prihranek. Sodobni materiali, kot so toplotne fasadne plošče iz mineralne volne ali grafitnega stiropora, omogočajo visoko stopnjo izolativnosti ob zmernih stroških.
Tako kot fasada je pomembna tudi izolacija strehe. Ker toplota naravno uhaja navzgor, je pomanjkljiva izolacija na podstrešju eden največjih virov izgub. Lastniki nepremičnin lahko razmeroma hitro izboljšajo toplotno učinkovitost z dodatno namestitvijo izolacijskih plošč ali vpihano izolacijo iz celuloze ali mineralnih vlaken. Pri tleh nad neogrevanimi prostori – denimo nad kletmi – je koristno razmisliti o naknadni izolaciji stropa.
Posebno pozornost je priporočljivo nameniti oknom in vratom. Danes dvokrilna ali enojna stekla v starejših objektih žal ne zadostujejo več. Troslojna zasteklitev, ustrezno tesnjenje in kakovostni okvirji lahko bistveno zmanjšajo prepih in izboljšajo zaščito pred hrupom. Pomemben del toplotnega ovoja so tudi rolete in žaluzije – spuščene ponoči dodatno zadržijo toploto.
Ko je toplotni ovoj urejen, se učinkovitost doma nadalje izboljšuje s pravilnim upravljanjem ogrevalnih naprav. Redni servis ogrevalnega sistema je temelj učinkovitosti. Ne glede na to, ali je ogrevanje na toplovod, plin, toplotno črpalko ali peč na biomaso, je potrebno vsako leto preveriti delovanje, očistiti filtre, preveriti varnostne komponente in nastavitve delovnih parametrov. Termostatske glave in pametni termostati omogočajo natančno upravljanje temperature v posameznih prostorih. Sodobni sistemi omogočajo programiranje urnikov ogrevanja, zaznavanje prisotnosti in celo učenje uporabnikovih navad. Rezultat je optimalno ogrevanje takrat, ko je to potrebno in nižja poraba energije v času odsotnosti. Priporočljivo je, da bivalni prostori ohranijo stalno temperaturo okoli 20–21 °C, spalnice pa nekoliko nižjo.
Pomembna komponenta energetske učinkovitosti je tudi pravilna izbira vira ogrevanja. Toplotne črpalke so postale standardna rešitev, saj omogočajo visoko energetsko učinkovitost, zlasti pri nizkotemperaturnih sistemih, kot je talno gretje. Pri objektih, kjer vgradnja črpalke ni mogoča, je smiselno razmisliti o kondenzacijskih kotlih, ki izkoriščajo toploto iz vodne pare in tako dosegajo boljši izkoristek kot starejši modeli. Kjer je dostopna biomasa, denimo peleti ali polena, je lahko lesna biomasa cenovno ugodna in trajnostna izbira, pod pogojem, da so izpolnjeni okoljski standardi dimnih izpustov.
Poleg samega sistema ogrevanja morajo lastniki preveriti tudi stanje radiatorjev. Pogost problem so zračni mehurčki, ki preprečujejo enakomerno kroženje toplote. Odpiranje ventilov in odzračevanje radiatorjev pred začetkom sezone stanju bistveno koristi. Radiatorje je priporočljivo pustiti proste – brez zaves, preprog ali pohištva, ki ovirajo pretok toplote v prostor.
Priprava doma na hladne mesece je pomembna tudi za zagotavljanje zdravega in prijetnega bivalnega okolja. Zrak v zaprtih prostorih se pozimi pogosto poslabša zaradi manj pogostega prezračevanja, uporabe ogrevanja in višje vlažnosti. Prezračevanje je ključno za odstranjevanje vlage, CO₂ in drugih nečistoč. Najboljše rezultate prinaša t. i. intenzivno prezračevanje: odpiranje oken na stežaj za nekaj minut, večkrat na dan. Kratki, močnejši zračni pretoki so učinkovitejši od stalnega pripiranja oken, saj omogočajo izmenjavo zraka brez pomembne izgube toplote v stenah in tleh. V kopalnicah in kuhinjah je koristna namestitev ventilatorjev s senzorji vlage ali časovniki, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek plesni in podaljšujejo življenjsko dobo prostorov. V zadnjih letih postajajo priljubljene tudi mehanske prezračevalne naprave z rekuperacijo toplote. Te naprave omogočajo stalno izmenjavo zraka ob minimalnih toplotnih izgubah, saj toploto iz odvodnega zraka vračajo nazaj v dovodni zrak.
Pomemben element upravljanja zračnih tokov je tudi regulacija vlage. Idealna relativna zračna vlažnost v zimskih mesecih znaša med 40 in 60 odstotki. Prenizka vlažnost povzroča suhe sluznice in nelagodje, previsoka pa kondenz na oknih in idealne pogoje za razvoj plesni. Vlažnost prav tako uravnavamo z rednim prezračevanjem, uporabo razvlažilnikov in z vzdrževanjem energetsko učinkovitih navad.
Dobro načrtovana priprava doma na hladnejše mesece je kombinacija premišljenih investicij in dnevnih navad. Nepremičnina z učinkovitim toplotnim ovojem, sodobnim ogrevalnim sistemom in ustreznim nadzorom prezračevanja zagotavlja boljše bivalno udobje, nižje stroške ter dolgoročno višjo vrednost na trgu.
Za več informacij ali posvet obiščite našo spletno stran ali nas kontaktirajte; 00386 – 40 – 626 – 131, tajnistvo@bazarealestate.com.
