Prezračevanje stavb ni več omejeno na naravno prezračevanje s pomočjo odpiranja oken, čeprav je v nekaterih primerih še vedno ustrezna dodatna oziroma edina možnost. Prezračevalni sistemi so postali bistveni del stavbne infrastrukture. Pred izziv nas postavljajo hiše, ki so dobro izolirane, saj brez mehanskega prezračevanja ne omogočajo zadostnega pretoka zraka, kar lahko negativno vpliva na kakovost bivanja.
Mednarodni standardi in nacionalna zakonodaja določajo, da je potrebno za vsako osebo zagotoviti vsaj 15 m³ svežega zraka na uro, priporočena vrednost pa je dvakrat višja. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji določa, da je treba v bivalnih prostorih zagotoviti zamenjavo vsaj 50 % volumna zraka na uro.
Spodbujanje energetsko učinkovite gradnje je privedlo do tega, da sodobne stavbe porabijo veliko manj energije za hlajenje in ogrevanje v primerjavi s starejšimi objekti. Tudi tehnični predpisi (npr. evropska direktiva o skoraj nič-energijski gradnji) nakazujejo, da brez mehanskega prezračevanja (z vračanjem toplote) ni sodobne hiše. Poudarek je še na zrakotesnosti, saj si preprosto ne moremo več privoščiti, da bi okna slabo tesnila in prepuščala zrak. Priporočljiva je vgradnja mehanskih prezračevalnih sistemov, ki zagotavljajo neprekinjen dovod svežega zraka in izločanje enake količine izrabljenega zraka iz stavbe. Evropska komisija je v sporočilu za javnost opozorila, da lahko snovi, ki se nahajajo v zaprtih in slabo prezračenih prostorih, povzročijo astmo in druge alergijske bolezni, ki naj bi po njihovih ocenah prizadele že do 20 % prebivalstva.
Pri centralnih prezračevalnih sistemih se zrak zamenja bolj učinkovito kot pri lokalnih, kar pomeni večjo učinkovitost. Poleg tega imajo centralni sistemi višji delež vračanja toplote v primerjavi z lokalnimi. Nekatere lokalne rekuperatorske enote omogočajo vgradnjo ene enote, ki vsebuje izmenjevalec toplote. Ventilator v teh enotah deluje tako, da najprej nekaj časa izsesava zrak iz prostora, nato pa spremeni smer vrtenja in dovaja svež zrak, ki se predgreje na izmenjevalcu. Druge enote zahtevajo vgradnjo v paru, pri čemer obe rekuperatorski enoti delujeta hkrati.
Pri naravnem prezračevanju, kot je odpiranje oken, je priporočljivo vsaj 5-krat na dan za kratek čas (2–5 minut) popolnoma odpreti vsa okna (na prepih), da se zrak v prostoru zamenja in prepreči podhlajevanje prostora. Pri tem je najbolje odpreti vsa okna in vrata, da se zrak izmenjuje tudi iz vogalov in za pohištvom, sicer se lahko v prostoru kopiči vodna para (zaradi dejavnosti, dihanja, kuhanja), kar lahko vodi v kondenzacijo na hladnejših površinah in nastanek plesni. Pri dejavnostih, ki sproščajo več vlage (npr. likanje na paro, sušenje perila, kuhanje), je priporočljivo prezračiti prostor takoj po končanem delu. Pomembno je tudi, da pohištvo ni prislonjeno ob zunanje stene, saj se ob stiku zrak slabo izmenjuje. Idealno je, da pohištvo od stene odmaknemo približno 5 cm. Kljub temu pa naravno prezračevanje ni optimalno, saj lahko pozabimo na redno prezračevanje ali pa ga v hladnejših mesecih zaradi mraza ne izvajamo dovolj pogosto. Ker je priporočljivo, da se zrak v prostorih menjuje tudi takrat, ko niso v aktivni uporabi, nekateri uporabniki izberejo avtomatski sistem odpiranja in zapiranja oken. Tak sistem omogoča prezračevanje prostorov nekaj minut pred prihodom domov ter ogrevanje ali hlajenje prostorov na ustrezno temperaturo. To pa je lahko le začasna rešitev. Bolj smiselno je razmisliti o investiciji v mehanski prezračevalni sistem, bodisi z rekuperacijo toplote bodisi s higrosenzibilnim sistemom.
Prezračevanje z rekuperacijo omogoča tudi dodatno ogrevanje ali hlajenje dovajanega zraka, kar je še posebej koristno v majhnih pasivnih hišah ali stanovanjih, ki ne potrebujejo dodatnih ogrevalnih ali hladilnih sistemov. Sistemi prezračevanja z rekuperacijo postajajo vse bolj priljubljeni, saj omogočajo ohranjanje višjega toplotnega izkoristka. Pri tem je pomembno, da prezračevalni sistem deluje neprekinjeno, saj občasno vklapljanje in izklapljanje ne bo prineslo pričakovanih rezultatov. Ključnega pomena je tudi, da je toplotni izkoristek čim višji, saj se lahko po nekaj sekundah močno zmanjša, če sistem ni nastavljen pravilno.
V Sloveniji je prezračevanje brez vračanja toplote odpadnega zraka v sami osnovi potratno zaradi klimatskih pogojev. Prisilno prezračevanje naredi hišo bolj varčno, pomaga prihraniti pri ogrevanju ter preprečuje vlago, prekomerno koncentracijo CO2, pojav plesni in neželene emisije v zraku. Investicija v prezračevalni sistem se lahko povrne že v 10–15 letih in je naložba, ki naj bi delovala več desetletij, zato je pri gradnji ali obnovi stavbe ena od ključnih, ki lahko dolgoročno koristi tako uporabnikom kot okolju.
Za več informacij ali posvet nas kontaktirajte; Tel: 00386-40-626-131, E-mail: tajnistvo@bazarealestate.com.
