V svoje poslovne prostore v centru Ljubljane, nas je spustila arhitektka Nina Štajner, ki v tandemu z Matejo Katjo Vrtovec Jerančič ustvarja pod imenom NIŠA arhitektura. Njun poslovni prostor skozi različne elemente hkrati odraža tudi njun unikatni stil, moderni minimalizem z eklektičnim vintage pridihom.
Svojo kreativnost izraža tudi kot voditeljica podcasta Delo in Dom, kjer se v družbi raznovrstnih govorcev dotakne vsake teme, vezane na kakovost bivanja. V najinem pogovoru pa nam razkrije, kako se je njena kariera po končanem študiju arhitekture obrnila v smer notranjega oblikovanja ter kakšna prihodnost se obeta v gradnji in urejanju notranjih prostorov.
Kako se je začela vaša pot v arhitekturi in kako ste na koncu pristali v notranjem oblikovanju?
Od majhnega sem bila zelo kreativna, saj me je zanimalo vse povezano z estetiko, od mode, umetnosti, umetnostne zgodovine in seveda arhitekture. Moja mama je bila gradbeni inženir nizkih gradenj, hkrati pa se je veliko ukvarjala z zunanjimi ureditvami. V času vpisa na fakulteto so mi domači rekli »Gradilo se bo vedno, zato je poklic v tej smeri primerna odločitev.«. Ironija. Študij sem zaključila ravno v času največje finančne krize, ko se je gradnja upočasnila, a me je ravno ta prelomnica ponesla v svet notranjega oblikovanja. V tistem času ni bilo veliko priložnosti za delo v arhitekturnih birojih, zato sem po spletu okoliščin začela sodelovati z arhitektko, ki je izdajala lifestyle revijo. Tako me zaneslo v svet ‘lifestyle’ novinarstva in ustvarjanja spletnih vsebin (preden se je temu sploh tako reklo). Poleg tega sem se pobližje spoznala z načrtovanjem interierierjev, kar takrat še ni bila tako razširjena panoga. V času krize je bilo veliko več prenov kot gradnje, zato so ljudje takrat imeli večjo potrebo po tovrstnih storitvah.
Kaj vas navdihuje in kje najdete inspiracijo za svoje projekte?
Trudim se izogibati iskanju inspiracije na spletu, saj nisem prepričana, da je to v času umetne inteligence primerno. Veliko referenčnih primerov na spletu sploh ni realističnih, poleg tega pa je pri oblikovanju prostora potrebno imeti v mislih prostor s katerim delamo v tistem trenutku. Sama inspiracijo rajši jemljem iz resničnega sveta, obiskov prostorov takšnih in drugačnih ter doživetij, ki jih doživim skozi obiske v živo. Prav tako mi je zelo blizu Plečnik ter njegovo razmišljanje, predvsem filozofija o uporabi preprostih materialov z ustvarjanjem unikatnih rešitev, ki hkrati niso tako finančno obremenjujoče.
Katere so najpogostejše napake, ki jih vidite pri prenovah?
Opažam predvsem dve napaki. Prva je iskanje inspiracije pri projektih, ki niso relevantni za dejansko stanje, druga pa je zaletavost, saj si želimo vse takoj. Dejstvo je, da vse zahteva svoj čas, predvsem prostor. Da se izognemo napakam, je potrebno prostor načrtovati, dobro razmisliti, ter pomisliti na vse detajle, saj je ceneje in lažje popravljati na papirju kot pa tekom izvedbe.
Ali arhitekti gradijo za dejanske uporabnike?
Kljub temu, da sem po poklicu arhitektka, je to sicer zanimivo komentirati, a ker se sedaj večinoma posvečam interierju opažam vedno večjo diskrepanco med tema področjema. V najin biro namreč prejemava vedno več projektov novogradenj, ki zahtevajo popolno spremembo tlorisa. To je predvsem prisotno pri večstanovanjskih novogradnjah, kjer prostor niso najbolj funkcionalno razporejeni, opaziti je mogoče tudi nefunkcionalne detajle kot je npr. napačna smer odpiranja vrat itd. Zgodi se tudi, da prejmeva v obdelavo individualni projekt, kjer investitor arhitekturo naroči pri arhitektu, pri nama pa interier. Pri tem opažava, da arhitekti morda več pozornosti posvečajo zunanji podobi objekta, nama pa je prepuščena priložnost za izboljšavo tlorisne razporeditve notranjosti, personalizirani prilagoditvi interierja na uporabnika ter skrb za detajle ambienta.
Kako uravnotežite naročnikove želje s svojim strokovnim znanjem?
Ta razcep je vedno prisoten, a na koncu vedno potegnem črto, da jaz v tem prostoru ne bom živela in so želje naročnikov torej pomembnejše. Dejstvo je, da imamo arhitekti za sabo več kilometrine ter izkušenj kot stranke, ki so proces prenove oziroma opreme doma doživele le enkrat. V procesu načrtovanja opazimo tudi potencialne zagate, ki jih investitorji težje predvidijo sami. S sodelavko Matejo v biroju NIŠA arhitektura torej načrtujeva z integriteto, posebno kar se tiče funkcionalnosti prostora, estetsko pa radi najdva izziv v prilagajanju željam investitorjev.
Zakaj posamezni projekti trajajo dlje, kot stranke pričakujejo?
Predvsem zato, ker vsak projekt zahteva svoj čas. Velikokrat dobimo nerealna povpraševanja v stilu: »vselili bi se čez en mesec, izvajalci so že na objektu, nam lahko izrišete načrt?« V teh primerih prihaja do razočaranj, saj imamo na mizi tekoče projekte ter nove običajno naročamo za nekaj mesecev vnaprej, pa tudi sam razvoj projekta terja svoj čas. Gre za kreativni proces in kdaj se zgodi, da se ideja ne porodi takoj in nekaj časa traja – da se razvije, da gre iz glave na papir. Tudi po tem, ko se ideja porodi, potrebujemo čas za natančen izris. Žal nam tukaj tudi umetna inteligenca še ne pomaga dovolj, saj še ni dovolj razvita. Načrtovanje prostora ni instant aktivnost, zahteva temeljit premislek saj gre za trajne posege, ki lahko občutno vplivajo na kvaliteto bivanja.
Obstajajo kakšni trendi, ki se jim zavestno izogibate?
Veliko jih je, osebno stremim k večni estetiki. Rekla bi, da smo se kar najedli minimalističnih prostorov brez osebnosti. Osnova je sicer lahko vizualno nevtralna, osebnost pa vnesemo z elementi, ki jih je lažje zamenjati, kot so recimo stenska barva in dekorativni elementi. Moje stranke spodbujam, da vsak pomisli zakaj in kje ji zaigra srce!
Kako vidite prihodnost bivanjskih prostorov?
Ta svet trendov vidim zelo dualno, po eni strani opažam nadaljevanje trenda tipskih novogradenj in hiperprodukcije vila-blokov a hkrati se v veliki meri se vrača tudi bolj premišljen individualne pristop ter gradnja z naravnimi materiali kot sta les in glina.
Prihodnost interierja pa, vsaj naslednjih par sezon, nakazuje na vračanje močnih barv, mešanje zgodovinskih slogov, močnih vzorcev, tekstur in zaobljenih oblik, kar toplo pozdravljam.
Kako lahko dobro oblikovan poslovni prostor vpliva na uspešnost podjetja?
Poslovni prostor nudi strankam ob vstopu prvi vtis o podjetju, zato je priporočljivo, da podjetniki razmišljamo tudi o občutkih, ki jih s prvim korakom skozi vrata začuti stranka.
Funkcionalno oblikovan prostor je pomemben tudi za dobro počutje zaposlenih ter nenazadnje za uspešnost podjetja. Za primer lahko podam trend odprtih pisarn, kjer so vsi oddelki povezani. Ta vrsta tlorisne razporeditve je res primerna za nekatera delovna mesta, kjer so zaposleni zatopljeni v svoj virtualni svet. Za poslovne prostore, kjer pa se odvijajo dejavnosti, ki zahtevajo npr. telefonsko komunikacijo pa zna biti takšno okolje moteče. Če povzamem, vsak prostor mora biti prilagojen uporabnikom in njihovim potrebam.
Kakšen je vaš arhitekturni nasvet za naše bralce?
Večkrat nariši in manjkrat fizično naredi. Tlorisno je prostor preprosto narisati v merilu s pomočjo papirja s kvadratki. Tudi v realnem prostoru si lahko pri načrtovanju pomagamo s pleskarskim trakom, s pomočjo katerega izrišemo željene lokacije pohištva, stikal in vtičnic ter ostalih elementov. Polagam še na srce: ne se (še) preveč zanašati na umetno inteligenco, lahko je odlična podpora pri preverjanju idej, zanesti pa se nanjo (še) ne da.
